Petnajst čez dve,
A nikjer te ni.
Da te danes ne bo
Vedno bolj se zdi.

Kot privid se pojaviš,
pokličem te,
A tuj obraz proti meni zre.

Še vedno čakam pri vodnjaku te,
Tam, kjer zmeraj sva dobila se?

Da boš prišla,
obljubila si,
kratek poljub,
in verjel sem ti.

Kar vidim vse
so prikazni,
pokličem te,
upam le,
da pojaviš se!

Še vedno eakam pri vodnjaku te,
Tam, kjer zmeraj sva dobila se.
Mogoče danes še prepozno je,
Jutri ob dveh, pri vodnjaku,
čakam te.